Tveganje holesterol prinaša skladno z njegovo vrednostjo v krvi. Dejavniki tveganja za bolezni srca ožilja ter vsebnost holesterola nam povedo, kako ogroženo je naše zdravje. Beseda holesterol je pogosto uporabljena v vsakdanjih pogovorih, velikokrat v slabšalnem pomenu ali nezavednem odrivanju nekam v stranski kot naših skrbi in težav. včasih si holesterol v obilnih količinah celo predstavljamo, kot nekaj dobrega in pozitivnega. Veliko bolje bi bilo, če bi se o njem poučili ter ga razumeli. Holesterol ni nujno slab, treba pa ga je poznati. Ena od možnosti je že ločevanje na dober in slab holesterol, bolj očitne pa so njegove vrednosti v krvi. Zdrav človek naj bi imel vrednost dobrega holesterola večjo od 1 mmol/l, slabega holesterola pod od 2,6mmol/l ter vrednost skupnega holesterola v krvi manjšo od 5 mmol/l. kontrolirati holesterol pri zdravem človeku pomeni posvečanje pozornosti dejavnikom, ki negativno vplivajo na količino dobrega holesterola v krvi. Dejavniki, ki negativno vplivajo na količino dobrega holesterola v krvi so : uživanje prekomernih količin alkohola, debelost, pomanjkanje telesnih aktivnosti, jedilniki z prevelikimi količinami nasičenih in trans maščob er drugi dejavniki.
V prehrani na holesterol najbolj vplivamo z prehrano ter povečano gibalno aktivnostjo. Prehrano velja oblikovati tako, da se izognemo prevelikim količinam maščob. Količine morajo biti optimalne, na splošno je koristno njihovo zmanjševanje. Posebna pozornost mora biti posvečena nenasičenim maščobnim kislinam. Dnevni obroki morajo biti prilagojeni dnevnim potrebam, na splošno velja njihovo večje število za boljšo odločitev. Pri tem gre za razdelitev iste količine na manjše obroke, nikakor pa ne gre v tem primeru za povečanje prej manjših količin z več enakimi obroki. Količino obrokov si prilagodimo svojim potrebam in navadam, prakse so različne. Nekateri razumejo kot optimalno pet obrokov, drugi jih imajo celo sedem, minimalno naj bodo dnevno zaužiti trije obroki.
Holesterol je potencialna nevarnost.
