Pojem heraldika skušamo prevajati z besedo grboslovje, čeprav ta izraz ne ustreza v vseh pomenih. Heraldično izrazoslovje je na splošno težko prevedljivo in tudi v največjih svetovnih jezikih neenotno. Izhaja iz starega aristokratskega normanskega jezika in je tudi v večini prevodov v sodobne svetovne jezike ostalo precej besed iz arhaičnega grboslovnega besednjaka. Grboslovje je bilo za povrh v slovensko govorečih krogih manj poznano in se zato tudi ni oblikovalo ustrezno izrazoslovje. Slovenska grboslovna literatura še ni bogata in niso izdelani splošno privzeti standardi.
Grboslovje je v svoji temeljni definiciji vse tisto, kar je vsebovano v dolžnostih heralda. Za heralda nimamo ustrezne slovenske besede. Njegovo funkcijo lahko samo opišemo, pa še to ne z enim stavkom. Najkrajše bi ga imenovali poznavalec grbov, opravljal pa je tudi druge naloge, največ tiste, ki so bile povezane z vojnimi operacijami, v miru pa s srednjeveškimi viteškimi prireditvami, zlasti turnirji, na katerih je nastopal kot glasnik, napovedovalec, obredni mojster, nadzornik in razsodnik.