Kako najti klimo za mansardo in nestandardne prostore

Mansarde, podstrešja, prostori s poševnimi stropi, ozki hodniki ali dnevni prostori z veliko stekla so poleti pogosto najbolj vroč del doma. Hkrati so prav ti prostori največji izziv za namestitev klime, saj klasična stenska enota nad oknom ni vedno izvedljiva. Dobra novica je, da obstaja več rešitev, slaba pa, da jih je treba premisliti bolj natančno kot v običajni sobi.

Zakaj se mansarde tako segrejejo

Streha je poleti ves dan izpostavljena soncu, temperatura kritine pa lahko preseže 60 stopinj. Če toplotna izolacija ni dovolj debela, toplota prodira v prostor še pozno v noč. K temu pripomorejo strešna okna, ki brez zunanjega senčenja delujejo kot majhne tople grede. Zato mansarda potrebuje več hladilne moči na kvadratni meter kot primerljiva soba v nižjem nadstropju.

Preden izberete klimo, je smiselno preveriti možnosti zunanjega senčenja strešnih oken. Zunanje rolete ali senčila zmanjšajo vdor toplote veliko bolj kot notranje zavese, kar pomeni manjšo potrebno moč klime in nižjo porabo.

Talna notranja enota klimatske naprave pod oknom v mansardi

Ko ni visoke stene

Stenska enota potrebuje dovolj visoko ravno steno, običajno vsaj okoli dva metra, in nekaj prostora nad seboj za zajem zraka. V mansardah s kolenčnim zidom take stene pogosto ni. Takrat so primerna rešitev talne enote, ki se namestijo nizko na kolenčni zid ali pod okno. Zrak zajemajo spodaj in ga izpihajo navzgor, kar za hlajenje zadostuje, za ogrevanje pa je celo idealno, saj topel zrak izhaja pri tleh.

Druga možnost je stenska enota na čelni steni mansarde, kjer je višina zadostna. Pri tem pazite, da zrak ne bo pihal neposredno v posteljo, ki je v mansardah pogosto pod poševnino.

Skrite rešitve v stropu

V prostorih s spuščenim stropom, na primer v prenovljenih podstrešjih, poslovnih prostorih ali velikih dnevnih sobah, je primerna kasetna enota. Vgradi se med stropne plošče, pogosto v standardni modul 600 x 600 milimetrov, in zrak razporedi v več smeri. Kanalska enota je še bolj diskretna, saj je povsem skrita, zrak pa po kanalih doseže več prostorov hkrati.

Obe rešitvi zahtevata dovolj prostora nad stropom in urejen odvod kondenza, pogosto s črpalko. Najlažje ju je vgraditi ob prenovi, ko so stropi še odprti.

Ozki hodniki in prostori z veliko stekla

V ozkih hodnikih ali majhnih predprostorih je stenska enota pogosto nameščena nad vrati, od koder zrak piha vzdolž prostora. Taka rešitev lahko delno hladi tudi sosednje prostore, če so vrata odprta, vendar ne nadomesti enote v spalnici ali dnevni sobi. Pri kompaktni enoti v ožjem prostoru je še pomembneje, da ne piha neposredno proti ljudem, ki gredo mimo.

Prostori z velikimi steklenimi površinami, na primer zimski vrtovi ali dnevne sobe s panoramskimi okni, so posebna zgodba. Steklo poleti prepušča veliko toplote, pozimi pa jo hitro izgublja. Brez zunanjega senčenja bo tudi močna klima težko vzdrževala prijetno temperaturo, zato je senčenje v takih prostorih enako pomembno kot sama naprava.

Cevi, kondenz in zunanja enota

V mansardah je pot cevi do zunanje enote pogosto daljša in bolj zapletena. Cevi je mogoče speljati skozi kolenčni zid, streho ali podstrešje, vsak preboj strehe pa mora biti skrbno zatesnjen. Zunanja enota je lahko na terasi, fasadi ali celo na strehi, če je dostopna za servis. Pri izbiri naprave preverite dovoljeno dolžino povezave in višinsko razliko med enotama.

Večji proizvajalci ponujajo vse naštete vrste notranjih enot, med njimi tudi klime Mitsubishi, vendar se o vrsti enote odločite šele po ogledu prostora. Strokovna montaža klime v mansardi zahteva izkušenega izvajalca, ki bo predvidel pot cevi, odvod kondenza in mesto zunanje enote, da bo rešitev dobro delovala in ne bo kvarila videza prostora.

Iz iste kategorije:

You may also like