Anoreksija je motnja hranjenja, ki se odraža kot obsedenost s telesno težo, prav tako z zaužito hrano. Posamezniki, ki trpijo za to motnjo, poskušajo ohranjati svojo telesno težo, ki pa je seveda daleč pod normalno glede na njihovo višino pa tudi na starost.
Ljudje z anoreksijo stradajo ali pa se pretirano ukvarjajo s telesno vadbo, ker seveda želijo preprečiti pridobivanje telesne teže. K motnji so bolj nagnjene ženske, predvsem dekleta v najstniških letih.
Kako se anoreksija zdravi?
Zdravljenje anoreksije je predvsem psihoterapevtsko. To pomeni, da je treba poskrbeti za dolgotrajno, praviloma večletno psihoterapijo. Same simptome pa lahko pomagajo omiliti tudi zdravila. V akutni fazi je pogosto potrebna tudi hospitalizacija.
Anoreksija torej najpogosteje nastopi v prehodu iz otroštva v puberteto. Tedaj je domala še povsem neopazna. Simptomi pa nekoliko bolj vidni postanejo v času adolescence. Praviloma mine kar nekaj let, preden prizadeta oseba sploh najde primerno pomoč, kot je na primer psihoterapija. Zanimiv podatek je tudi to, da strokovnjaki v zadnjem času opažajo, da se anoreksija lahko pojavi tudi precej kasneje – na primer šele v štiridesetih letih.
Najočitnejši znaki oziroma simptomi anoreksije
Preden se osredotočimo na same vzroke, zakaj se anoreksija sploh pojavi, si poglejmo, kateri so njeni najbolj očitni znaki. V prvi vrsti je to zagotovo zavračanje hrane, zanikanje lakote pa tudi čezmerna telesna vadba.
Drugi očitni znaki anoreksije so tudi odsotnost čustev, pretirano ukvarjanje s hrano, depresivno razpoloženje, uporaba zeliščnih ali dietnih izdelkov, razdražljivost, ne nazadnje tudi manjše zanimanje za spolnost.
Vzroki in sprožilci za anoreksijo
Na sam razvoj anoreksije seveda lahko vpliva več dejavnikov. Ti so lahko genetski, razvojni, nevrobiološki, družinski, prav tako intrapsihični. Tako kot to seveda velja za številne druge motnje, lahko tudi anoreksija nastane kot kombinacija več vzrokov.
Strokovnjaki v resnici še niso spoznali enega samega očitnega vzroka za anoreksijo, torej odločilnega dejavnika, ki bi jo povzročal. Med najpogostejše sprožilce pa zagotovo sodijo tesnoba, stres, prav tako šibko samozaupanje pa tudi nizko samovrednotenje.
Prehranjevalne motnje naj bi imele genetsko osnovo
Na voljo so nekateri dokazi, ki kažejo na to, da naj bi imela anoreksija oziroma prehranjevalne motnje genetsko osnovo. Dokazano je bilo namreč, da genetski vpliv ni samo posledica dedovanja katerega od genov, temveč je posledica veliko bolj zapletene interakcije med podedovanimi genetskimi dejavniki in številnimi geni.